Paraznanost zajema raziskovalne dejavnosti, ki jim standardi obstoječe znanosti odrekajo ta status. V uporabi sta tudi poimenovanji mejna znanost in alternativna znanost. Protiargumenti parametodologij se gibljejo zlasti v smeri prevladujoče paradigme znanstvenega mišljenja, ki v ospredje postavlja eksperiment, matematično opisovanje izkustvnega sveta in njegovo tehnično izkoriščanje. Kar ne ustreza tem kriterijem, je v splošnem označeno kot vprašljivo.
Nikmur naj ne bo izpod časti, da se vedno uči od
življenja, ki ne bo nikoli v celoti znanstveno razložljivo.
(Matjaž Lesjak, dr. med.)
Vendar se tudi znanost skozi zgodovino razvija in spreminja in teorije o svetu in človeku so zmeraj nepopolne in začasne. Nove zamisli in rešitve so pogosto sprva zavrnjene s strani vladajoče znanstvene paradigme in šele po določenem času splošno sprejete in označene kot dejstva. Mnogo predpostavk je v toku človekovega razvoja in spoznavanja tudi ovrženih, vendar pa “znanstveno odkritje ni mogoče brez idej, ki so popolnoma spekulativne narave, in brez vere, ki je popolnoma brez znansvenega kritja in je v tem smislu metafizična” (Karl Popper, znanstveni teoretik).
