Magija je aplikativna umetnost manipulacije vidikov realnosti bodisi z upravljanjem nadnaravnega bodisi s poznavanjem okultnih zakonov. V nasprotju z ortodoksno znanostjo, ki ne sprejema ničesar, kar ni predmet neposrednega ali posrednega opazovanja ter v skladu z logično analizo, poznavalci magije opozarjajo, da je človek sposoben dejanj izven dosega svojega razumevanja.
Magija je prisotna v vseh kulturah. Poslužuje se načinov razumevanja in doživljanja, nekoliko podobna tistim, ki jih ponujajo religije. Magija je pri tem bolj osredotočena na doseganje rezultatov kot na versko čaščenje. Magična praksa je s strani širše skupnosti pogosto negativno vrednotena, zato se izvaja v izolaciji in tajnosti.
Sodobni zahodni magi kot osnovni namen magičnega delovanja predpostavljajo osebno duhovno rast. Sodobni pogledi na teorijo magije v splošnem sledijo dvema stališčema, ki sta bili prisotni že v antiki. V primeru prvega je moč magije opredeljena kot posledica univerzalnega ravnotežja v vesolju, pri čemer lahko sprememba v neki dimenziji povzroči spremembo v drugi. Drugi pogled magijo opredeljuje kot sodelovanje z duhovi, ki povzročajo učinek.
