Prerokovanje in vedeževanje kot čutenje
Prerokovanja in vedeževanja se zelo močno držijo oznake špekulacije in ugibanja. To je razumljivo, saj vsako bitje večinoma zaupa tistim čutom, ki jih je njegova vrsta skozi evolucijo razvila bolje od ostalih. Človek se tako na primer načeloma veliko bolj kot po vohu orientira po vidu. Svojega psa spozna preprosto po tem, kako ga vidi, medtem ko ga njegov pes spozna po tem, kako ga vonja. Razmerja med čuti so različna in pes bo le nerad zaupal svojemu vidu, zato je tudi tako nezaupljiv do svoje zrcalne podobe. Lahko ga opazujemo, kako prisrčno bevska v svoj odsev in se mu pokroviteljsko smejimo.
Tudi ljudje ne zaupamo vsem svojim čutom in nekako vse čute primerjamo s tistimi, ki so pri nas najbolj zaostreni. Skeptiki svojo naravnanost tako pogosto argumentirajo z vprašanji, kako pa prerok ali vedeževalec ne more uganiti številk na lotu ali nesreč, ki bi jih lahko v tem primeru pravočasno preprečili. Ne pomisli, da tudi on, čeprav ni slep, ne more prebrati sto metrov oddaljene avtomobilske tablice, čeprav ni slep. Prav tako ne more z vohom zaznati požara, čeprav zlahka po vonju prepozna svoje kosilo.
Čut za zaznavanje energij je pri človeku preprosto zelo slabo razvit. V sodobnem svetu je okoli nas tudi zelo gosta gneča statičnih in dinamičnih energij, da je prepoznavanje njihovih vzorcev in reševanje zakonitosti v namene prerokovanja in vedeževanja dodatno oteženo. Le z veliko vztrajnostjo je mogoče razviti svojo intiutivno zaznavanje ter pri “gledanju” ohranjati dovolj močno koncetracijo, da se slike izostrijo. Ne glede na vse, pa smo ljudje preprosto bitja, ki v primerjavi z nekaterimi drugimi intuitivno slabo zaznavamo in določenih vzorcev preprosto nismo sposobni prepoznavati. To je povsem naravno, vendar zaradi svojih slabih sposobnosti ne smemo zanikati obstoja teh sposobnosti.
Ali je vse zapisano v zvezdah?
Ljudje se pogosto sprašujejo, čemu bi se sploh trudili, če je naša prihodnost vnaprej določena. Vendar prerokovanje prihodnosti in vedeževanje ne predpostavljata, da so naše poti natančno determinirane. Kako je potem sploh mogoče prerokovati?
Da to razumemo, je treba življenje dojeti bolj celostno. Sestavljeno je iz mnogih makro in mikro sistemov, ki se med seboj prepletajo iz tvorijo vedno večje in kompleksne enote. Tako kot je v našem genskem materialu zapisano, kako se bo razvijalo in razvilo naše telo, je v energetski strukturi človeka zapisano, kako se bo razvijalo in razvilo njegovo življenje. To še zdaleč ne pomeni, da na razvoj dogodkov ne moremo vplivati.
Naša usoda se razpleta na podoben način kot raste drevo. Če ga prepustimo naravnemu razvoju, bo rasel po svoje. Če si želimo spremeniti smer ali obliko njegove rasti, pa lahko storimo tudi to. Ljudje smo majhna drevesa, vendar moramo biti pri preusmerjanju svojih poti potrpežljivi. Vedeževanje oziroma prerokovanje prihodnosti ne pomeni nič drugega kot razvozlavanje človekovih energetskih kod, s katerimi je mogoče ugotoviti, kako se namerava razvijati njegovo življenje. Če ugotovimo, da se poti usmerjajo tako, da nam to ni všeč, jih bomo preusmerili.
